Časopis Stripburger postao prepoznatljiv kao mesto gde se klopa, ne „mejnstrip“, već onaj drugačiji, uvrnutiji, provokativniji,... rečju hrabriji. Pokrenut 1992., vremenom je uspeo da postane jedno od značajnih evropskih strip glasila i stekne kultni status međ’ strip populacijom. Jedno od priznanja došlo je januara 2001. godine u vidu nagrade za najbolji fanzin na „International Festival of Comic Art“. Pored regularnih postoje i vanredna izdanja Stripburek, Honey Talks i drugi... A nešto više o ovom glasilu reći će vam uredništvo. Odgovarali su: Gašper Rus, Kaja Avberšek, Katra Mirović. Sa njima razgovarao Nenad. PS. Nešto je na slovenačkom, nešto na srpskom. Ne bih se igrao prevođenja. 
HC: Stripburger je več punoletan. Koliko se vremenom menjala ekipa koja radi na časopisu i da li i danas ima nekoga iz te prve postave?
S: Od prvotne ekipe je z nami le še Katra. Sicer se zasedba ves čas spreminja. V povprečju doživimo na leto vsaj en odhod in eno novo pridobitev. Ekipa u tom momentu: Katra Mirović, Kaja Avberšek, Gašper Rus, David Krančan, Domen Finžgar, Bojan Albahari.

HC: Kako se seća Stripburgera deo ekipe koji nije tu od početka?
B: Jaz sem ga poznal nekje od StripBureka dalje (morda že prej, od prve posebne izdaje dalje pač, če mislim prav) in mi je bil vedno zanimiv, toda redko sem nanj naletel pri bralcih in tudi sicer drugje. Zame je bil revija,ki fura svojo sceno na odličen način, ne da bi se oziral na to, kaj "gre v promet". Je prva alter-strip revija, ki sem jo sploh (s)poznal in moj prvi stik s tovrstnim stripom.
G: Kot sem obeležil v neki nedavni, zelo posebni Stripburgerjevi izdaji, sem za Stripburger prvič slišal nekje leta 1996, ko sem bil še na pragu najstništva. Če se prav spominjam, je nato trajalo še kake štiri ali pet let (torej do 2000 ali 2001), da sem v resnici dobil v roke nekaj njegovih izvodov. Spočetka sem bil do njega zelo nezaupljiv. Bil sem priden, lepo vzgojen fantek, in nekateri stripi, ki sem jih videl v tistih Stripburgerjih, so me navdajali z nelagodjem. Naslednja faza (2004) je bila, da sem se na Stripburger dejansko naročil. Takrat še vedno nisem bil pravi fen, zdi se mi, da sem to storil bolj iz nekakšne moralne podpore do domače stripovske scene. Od tam naprej so se stvari odvijale hitro, saj sem že naslednje leto pristopil k uredništvu.

HC: Pretpostavljam da su novi ljudi donosili nove ideje i nov koncept i da se magazin vremenom menjao. Da li su se desile neke bitnije promene i da li je od uvek objavljivao alternativni strip?
S: Novi uredniki seveda prinašajo nove ideje in lahko spreminjajo uredniško politiko revije, vendar smo ves čas ostajali in ostajamo v mejah alternativnega stripa. Da bi na primer prestopili v mainstreamske vode, tako velik koneptualni in "ideološki" prestop vendarle ni možen ... Zase lahko rečem (tu odgovarjam kot Gašper Rus, in ne v imenu celega uredništva), da sem si, v času, ko sem se najbolj angažiral v uredništvu, prizadeval za uvedbo večjega števila stripov z močno zgodbo, fabulo, kot nasprotje golemu formalizmu. Upam, da se v tem oziru moj pečat pozna ... Mislim, da bi se to moralo najbolj videti v številkah 45 in 47.

HC: Da li je tada časopis krenuo kao fanzin? Danas je registrovano, legalno glasilo. Šta vam je taj ulazak u legalne i zvanične tokove doneo a šta oduzeo, ako nešto uopšte jeste?
S: Da, Stripburger je krenuo kao fanzin i jos uvek ima neke te osobine. Registrovan je vec godinama, mislim, da od 2. broja, kad su nas opozorili, da treba, da se upisemo u razvid medija. Po zakonu svaki medij treba, da je upisan.

HC: Da li danas imate podržku nekih zvaničnih institucija, nevladinih organizacija ili se oslanjate sami na sebe? Koliko je generalno alternativni strip podržan od strane države?
S: Stripburger kao magazin je do nedavno i od 16. broja sufinansiralo Ministarstvo za kulturo, sada Javna agencija za knjigu. Ministarstvo podrzava nase (i od jos nekih drugih) radionice stripa i izlozbe, ali ne shvataju, da treba da se radne stipendije daju i strip crtacima. Od njih se ocekuje, da ce se snaci na trzistu, a trzista bas nema, posebno ne za alternativni strip. Puno je bolje sada nego pre 10 ili vise godina, ali nije bas ruzicasto kao i za ostale umetnike iz podrucja vizuelnih umetnosti.

HC: Stripburger je imao i svoja specijal izdanja: Stripburek, Honey Talks, i druge. Takođe imali ste konceptualne brojeve koji su se bavili recimo temom 8. smrtnog greha. Zatim tu su specijali posvečeni autorima Češke, evo koliko vidim sprema se specijal posvečen Brazilskim autorima. Kako odlučujete kada če se raditi neki specijal i zašto baš recimo autori TIH zemalja? Zašto baš TA i TA tema?
S: Na primeru brazilskega bloka so bili razlogi sledeči: kot prvo smo spoznali (in objavili) dva intrigantna brazilska avtorja (D'Saleteja in Buenota), ki sta v nas zbudila zanimanje za celotno brazilsko sceno. Kot drugo smo se bloka lotili na priporočilo našega starega znanca, francoskega striparja Matthiasa Lehmanna, ki je tudi sam brazilskega rodu in pozna mnogo tamkajšnjih zanimivih avtorjev. Nenazadnje pa imamo po novem v uredništvu tudi članico, ki obvlada portugalsko, kar pride prav pri navezovanju stikov z Brazilci. "Nacionalni" bloki se ponavadi porodijo iz takšnih povezav ... Ko je eden od naših urednikov preživel študijsko leto na Češkem, denimo, je spoznal veliko tamkajšnjih zanimivih striparjev, kar je bil povod za češki blok v številki 53. Pri tematskih blokih je zgodba nekoliko bolj zapletena ... Vsekakor temo vedno določimo v soglasju z vsemi člani uredništva. Včasih so to pereče, aktualne teme, na primer Warburger ali Ekoburger. Včasih pa so res bizarne, priznamo. Na primeru 8. smrtnega greha se tudi sam ne spomnim več, kako smo prišli do nje. :)

HC: Kako se autori mogu pojaviti na vašim stranicama? Pored konkursa koji se mogu nači na vašem blogu da li i sami aktivno tražite/kontaktirate autore? Po kojim kriterijumima birate ko če biti objavljen?
S: Oboje. Nekateri avtorji se sami prijavijo preko naših razpisov, nekatere izvohamo mi in jih povabimo k sodelovanju ... Glede kriterijev pa ... Objavljamo stilsko in vsebinsko tako raznorodne stripe, da težko odgovorim na to vprašanje, ne da bi zašel v protislovje s samim seboj. So pa določene karakteristike, ki jih imamo radi, in ki nas lahko prepričajo, da določen strip izberemo za objavo. Včasih je to dobra zgodba, vendar radi vidimo, da ni vezana na kakšen etabliran žanr. Lahko nas prepriča tudi likovna kakovost, v kolikor se ne podreja kateremu od 'kanoniziranih' stilov, kakršni prevladujejo v mainstreamovskih stripih. Druge zaželjene poteze so (lahko) tudi dober humor (preferiramo črnega in absurdnega), smisel za realizem, satiričnost, osebna izpovednost, iskrenost (to še posebej!), nepretencioznost, bizarnost, in, v nekaterih slučajih, določena mera naivnosti. Vsekakor pa vsak strip vedno izberemo s soglasjem celotnega uredništva.

HC: Koji deo tiraža odlazi u svet a koliko u zemlje bivše nam zemlje? I koji da li vam je ovaj naš prostor bitniji (u smislu širenja devete umetnosti) ili ne pravite razliku u tom pogledu?
S: Koliko prodamo v tujino in koliko doma, ne štejemo. Tako po filingu gre celo več izvodov v tujino ... Ali pa je razmerje vsaj pol-pol ... V drugih deželah bivše Juge pa, kolikor vem, trenutno (žal) sploh nimamo nekega stalnega odjemalca oziroma distributerja ... Mislim, da tja Stripburgerji zaidejo bolj priložnostno, preko poznanstev. Glede pomembnosti trgov pa ... seveda bi radi videli, da bi bil Stripburger predvsem revija za slovenske ljubitelje stripa in da bi večji del izvodov, ali celo vse, prodali doma ... Realnost pa je žal drugačna, brez tujih bralcev sploh ne bi imelo smisla furati takšno revijo.

HC: Da li postoje jo neki magazini posvečeni stripu u Sloveniji? Znam da je izlazio Stripoholik u PDF varijatni. Da li i dalje oni rade?
S: O dejavnosti Stripoholikov ne vemo prav veliko, saj so naši zapriseženi sovražniki. Enkrat so že naslovili na naše ministrstvo za kulturo peticijo, da naj Stripburgerju ukinejo subvencije. Kolikor je meni znano, nimajo ambicij, da bi njihovo glasilo preraslo meje fanzina, oziroma se v bližnji prihodnosti kaj takega še ne bo zgodilo. Stripoholik predvsem ljubiteljsko društvo; njihova glavna dejavnost so redni "stripovski bazarji" in pa vodenje spletnega foruma Striparna. V tem smislu seveda še vedno obstajajo oziroma "delajo dalje". Poleg Stripburgerja je pri nas edina prava revija za strip mesečnik Strip Bumerang, ki zastopa mainstreamovski strip. Veliko o njej ne vem, ker me njihov izbor stripov izrazito odbija. So pa na sceni že od leta 2006, kar je pravzaprav presenetljivo, glede na to, kako neprofitabilna dejavnost je stripovsko založništvo pri nas ...

HC: Za kraj, broj 53 je najavio kraj sveta, a vi za svaki slu aj spremate brazilski specijal(itet). Šta još možemo očekivati u bliskoj budućnosti?
S: Brazilska specialiteta ob koncu sveta: ni lepšega! :)
Glede prihodnosti pa: vsak konec je nov začetek in vse je mogoče v vesolju možnosti!